
Stare poti držijo stare talce.
Nismo trupla, svetloba se še pretaka skozi um.
Vse kar je bilo, je umrlo.
Sprevrglo se je v sled.
Pa nas še vedno prežvekuje.
Rodili smo se bolni.
Celo življenje ostajamo bolni.
Ker se ne celimo, zacelimo.
Se ne razcepimo in zlepimo.
Ni vse v iskanju.
V prepuščanju.
Izpuščanju.
V odpuščanju je vse.
Dobru poeziju čitam više puta.
Lijep pozdrav, Silva:)
mp
Čestitke k pesmi o življenjskih spoznanjih,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!