
Z nekom moram danes govôrit pod nujno
besedje že teče, razrašča se bujno,
kot pléve in grozdje, ki v vince se rujno
pretoči. Kot misel vrteča se strujno.
Le kdo bi z menoj tri besede delil?
Le kdo bi poslušal in odgovoril?
Bo vrabec na pragu tam mirno posedal
čiv čiv mi razlagal, debelo razpredal.
Bo s figovo vejo še veter povedal,
da rad me razume, saj ves svet je gledal.
In breza mi s sivko v mežik šepeta
skrivnostno, kdo koga najraje ima.
Bom čmrlju kaj rekla, odmev poslušala.
V nebo zdaj zavpila, z Dis-dur goljufala.
Naglas in potihem, ko tebe čakala
bom zvesto. Da skupaj bi nežno kramljala.
Boš z mano besedico, dve zdaj delil?
Da glas se bo tvoj k pesmi moji privil.
Čudovito izražena želja po drugem ... želja po bližini, pogovoru ...
Lahko pristavim da delam na telefonu za klic v stiski (116 123) in včasih smo prav mi takšen odrešilni čmrlj.
Včasih potrebujemo le par prijaznih besed in dan postane svetel in lep.
Zelo lepo se bere tole v "dis-duru", draga Maša
... in vrabček me je čisto navdušil
(*_*)
Lp, Marija
Hvala za postanke in komentarje.
Pogovor.
Čas drug za drugega.
Veliko dobrih sogovornikov vam želim, pa še kakšnega vrabčka.
Za rimanko zelo sveža in originalna pesem!
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!