Melanholija
Snočkaj sem utrinek srečal,
šel je mimo svojo pot,
drugim srečo je obetal,
srca je ogrel drugod.
Videl majniško sem cvetje,
srečal ptic sem pevk nebroj,
šle so mimo v gnezd zavetje,
nič prepevale z menoj.
Zdaj pod jablano posedam,
čakam, da ugasne dan;
kaj, da pesmi več ne pevam,
kaj, da sem v tišini sam?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Berginc
- 22. 08. 2024 ob 08:58
- Prebrano 248 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.9
