život, najlepša i najbolnija priča.

pozdrav, mirko,

od ove pesme se i nebo rasplakalo.

valjda to zovu katarza. 

srdačan pozdrav.

m.

možda je samo kiša ...

lp

Samo kiša. Jer ne plače bog. Ne kažnjava čovjeka, niti ga voli, niti je prema svom tobožnjem stvorenju milostiv, jer - nema boga u liku i djelu prikazanom u tzv svetim knjigama... 

Veliko hvala, prijatelju, na pažnji i vrednovanju uratka. 

Čast mi je, zadovoljstvo mi je.

Ugodan dan avgustovski.

S poštovanjem,

Mirko

žal mi je, mirko, da ravno k tej pesmi, ki se me je zelo dotaknila in niti nima zveze s tem, še pišem. rad bi samo dodal, da glede stare zaveze, če si to imel v mislih, kakor jaz vidim, bog ni kaznoval človeka, temveč je s samim grehom, kot posledica, nastopil sram.

se pravi, da je človek že bil svoboden itn. razpredati naprej se mi zdi površno. poezija, to ravno niso fraze. vseeno naj eno izrečem, da kdor vidi boga, ga vidi tudi v človeku in v vsem drugem. ni na njem, da definira, niti, da razlage vzroke brutalnosti tega sveta. predpostavimo lahko celo, da sveta ni in je samo vprašanje boga, človek in bog, tisto bistveno. ali vprašanje resnice in njene teže, če predpostavimo smrt boga, v kateri se življenje samo pokaže kot odrešilno.

še bi ti imel pisati, ampak, toliko.

ob pesmi sem res malo pocmizdril, priznam ..., boleč spomin.

oprosti, če sem preveč familiaren.

lep pozdrav,

m.

Iako su ljudske kompetencije ograničene, što znači da razumom ne dopiremo do srži mnogih pojava, ipak bi bilo zanimljivo nastaviti na ovu temu u domenu mogućeg. Ali, ipak je bolje ostati na polju poezije i biti zadovoljan ("zadovoljan" sam stavio na vagu s ciljem da dugo ostane na tom mjestu) onim što je dato i u tim okvirima disati i tražiti oduška i osmijehom se bogatiti. Zanimljive su Tvoje opaske i mišljenja. Hvala najljepše na vremenu i pažnji.

Srdačan pozdrav,

mp       

ja, predvsem to, sprejeti sebe in to kar je, celo mislim, da to zadovoljstvo pripada sami biti, ker drugače smo obsojeni na nenehno vrtenje v krogu postajanja. 

pozno sem razumel, da poezija ni samo umotvor, proizvod domišljije, metruma in čustev, temveč življenje samo, z ozirom na to kako razumemo besedo. torej ne samo opis, temveč izraz narave same.

v iskanju bistva se dogajajo vsi procesi mišljenja, v pesmi pa celo to, da se subjekt govora lahko popolnoma umakne, da bi na nek način spregovorile stvari, kar drugače nima besede, itn. , kar pomeni, da moramo najprej biti tihi.

včasih moramo tudi obrniti mišljenje(kot v primeru vrednotenja otroške risbe ali česa "neumetniškega"), za kar je potrebna svoboda in trud, da bi se lahko rodilo tisto novo.

hvala, mirko, za tvojo pozornost, za tvoje pesmi (kot je že napisal Tomi, ti je uspelo ostati skrit ...), v upanju, da se bomo še naprej srečevali in pogovarjali vsaj v tem virtualnem svetu.

vse dobro in lep pozdrav,

m.

Da, ne možemo biti ono što nismo. I te tvoje riječi mogu biti kap žednome. Riječi su i inače pokretač i punina i smisao Putovanja. Ako to ne znamo uzalud je listati po psihološkim i inim udžbenicima jer ćemo, bez sukcesivnog obrazovanja, zateći sebe u bezizlazu, u krajoliku kojeg nismo odživjeli u Putovanju...

Hvala na lijepim željama.

Srdačno

mp

lp

:-)

Čestitke k pesmi, ki se dotakne vsakega, čeprav je zelo osebna,

lp, Ana

HVALA ANA.

LP,

MP