Osebo v ogledalu premerim

in prodorno pogledam jo v oči,

želim si vedeti,

kaj jo kar naprej obremenjuje,

zakaj so njene oči resne in odsotne,

zakaj v dušo svojo pogledat mi ne dovoli?

Kljub temu,

da sem s pogledom resnim

v oči naravnost jo zadela,

v globino duše pogledat mi ne dopusti,

odvrača me od misli svojih

in iz duše svoje me podi.

Nikakor je ne morem razumet,

saj skrila se je za tančico,

ki ne da se je odstret.

Sprašujem se,

kako naj ubogo paro v ogledalu omehčam,

kako naj se ji približam in uganko razvozlam?

darjapeterin