
najveća smo ljubav bili
o nama je pričao grad
sijali smo kao sunce
razdvojili nas generali
i stavili odvojene
u kaveze svog cirkusa
sada sve je cirkus
a oni su nestali u knjige
ali ako si sretna
sve je oprošteno
kada se jednoga dana budemo sreli
(ja ne znam da li si ti
ona žena na mostu)
ti češ biti mama
a ja više neću imati lica
znaćemo
da je ljubav samo tren
u večnosti
a život
da li su to samo kiše
u kojima smo se krili
onda odigrali uloge
smešeći se vešto
Odprl sem pivo in se skrivnostno nasmehnil, vzrok - neznan.
Lp, Drago
Večne resnice, splošne, a tako osebne!
LP, mcv
hvala, modricvet.
življenje ni igrokaz, vsem nam je vse prvič. ampak občutek, da je za vsem nek vzorec je močan. in pomisliš na usodo.
bolj redko, da je par ljubezni izraz.
so posegali v nas in trgali ta cvet, vendar, so razlogi bili plemeniti in smo tudi to sprejeli.
mnogi so se odrekli osebni sreči, vendar se nismo zavedali, da smo jim dar. tako, je kar je.
če si srečna, je vse odpuščeno ...
lp, m
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!