
ko ti smrt pomaha od daleč
prelistaš svoje življenje
zavihaš vrhove nekaterih strani
in te strezni do roba
da si v tuja življenja zasejal plevel
z dobrimi nameni pa si tlakoval pot v pekel
obrneš prazen list
v vicah pišeš lasten epilog
Svet je poln senc skozi katere hodimo. Prav med njimi se lahko zavemo, da so, kakor na listu, povsod robovi; in se sprašujemo, kakšen odtis smo v resnici odlili na svoje površine.
Čestitke!
Milan Ž, . Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Bela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!