
V šolanju za mojstra okoliščin traja
inkarnacija samo kratko obdobje;
z odhodom se nič ne konča
le oddih je za prihodnje
delovne zmage.
zanimive so te tvoje mandale. oko si spočije.
nekaj resničnega je, enkratnega, kot lajež psa v noči. ustvari se vtis prostora, kar je v mestu bolj redko. srečanje. tudi lahko zaboli teža bivanja.
kot sem pisal o tistem sprhnelem drevesu, da se je zdavnaj že posejalo v tisoče ...
vedno bo ostalo zakaj, čemu služi. zvest sebi, bi, če bi me kdo vprašal na začetku, zakaj, verjetno rekel in zakaj ne?
toda, tako se lahko odgovori na vsa vprašanja. če smo tudi sami odgovor, kdaj ga bomo znali prebrati.
odpiram vrata in ne vem kdo vstopi.
lp, m
OJ, miko,
mandale so me privlačile že v osnovni šoli, prof. Ravnikar
nam je kazal različne vzorce, rozete, recimo in mi smo jih risali,
mene so neznansko privlačile. Pozneje pa sem kot samouk in inovator
hotel abstrakcijo geo-metrije (merjenje zemlje) poosebiti tako, da sem s figurami,
z udi lahko izrisal vsak lik, tako sem nehote odkril, da je v vsakem človeku arhetip mandale
zabeležen v genomu, ki je enkraten, ne ponavlja se...
Hvala za dotik.
Meni je tudi všeč "mojster okoliščin."
Navsezadnje se nenehno soočam s svojimi lastnostmi,
ki so dobre in slabe, kot alkimist, ki delam na sebi, pretvarjam
slabo v boljše. Ni težava zmagati druge, zmagati sebe je pa res dosežek.
Hvala za dotik.
Kdo ve kje se zopet srečamo in v kakšni obliki......
Drži se Svit!
OJ, tuskulum, nesmrtni smo,
majhen problem je le v tem, ker menimo da ne...
dobro pobarvana, tale tvoja mandala
všeč, pa tudi naslednja bo taka
RA.j.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!