Jutro
Želja po spancu in hkrati želja,
da sem stisnjena kot blazina
in nikoli več izpuščena,
da ne zamudim ničesar.
Stare težke odeje
in veje, krive veje;
mečejo igrivo resne sence
na nedolžne krive stene.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majavalic
- 10. 08. 2024 ob 12:21
- Prebrano 271 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 43.9
