ja, ko je strah in vse drugo resnično, se paradoksi potuhnejo. 

važno, da ne zablokiraš u glau, menda, ne vem, sem bolj šodrar.

ti kar pleži, mogoče splezaš tudi na čarobni fižolček, ampak, pazi, na vrhu te čaka velikan.

lp, m

Ta "velikan" je v bistvu čuvar, 

če se ga bojim, me bo odslovil,
ker pa vem kaj hočem, on pa 
ni glup, mi bo odprl pot.

mogoče te bom kdaj razumel.

lp

aja, nenavezanost, videti nekaj brez motiva (recimo, da bi to razumel), preprosto kot je, zna biti že disciplina. in tu se mi zdi, da se ne čujemo dobro, namreč, ti, kot razumem poskušaš prav to z disciplino doseči... 

tudi prav. kaj pa jaz vem o neslutenih vrhovih gospodične garnbert, recimo.

aja, šport ni življenje (kot pri pesmi ni), ampak natanko to je. seveda njeno življenje. itd.

lp

Morda bi lastnost živega srebra, ki se ga nič ne oprime,

pa naj je v blatu ali prahu, približala razumevanje o
nenavezanosti. Torej gre za stanje zavesti, ko 

nisem oprijemljiv za jezo, opravljanja, 
podtikanja, sovražni govor...

Gospodična Janja je pa res gibčna.
Naj doseže olimpijski vrh.