Držal si nežno moje roke

želel si z menoj v širne daljave

da cesta popelje te v mesta bela

da vidiš z menoj širne planjave

Da vidiš morja in rele deroče

trpeče in srečne ljudi

zelene ravnice in zemlje žgoče

kjer marsikdo srečen živi

Spoznati bogastvo

nasmehe prelestne

zlato in srebro

 ki se cedi

Pa tudi sklede polnih fižola

srečnih revnih ljudi

Vem

da želel si vso to bogastvo

in bedo

razkazati mi

Ta potka peljala te je tudi drugam

v kraje kjer je vse temno bilo

kjer je  nesrečne ljudi ubijal mraz

in vsa bolečina je vpila v nebo

Milena