
Beseda te je rodila,
vendar nikoli ne zapustila.
Čakala te je,
ko si prvič prišel na svet.
Veselo je mrgolela okoli tebe,
ko je še nisi znal izgovoriti.
Z besedo si spoznal,
z njo si rastel,
gore premagoval,
in ljudi obdaroval.
Z besedo živiš,
z njo čutiš,
zaradi nje se smejiš.
Včasih tudi v solzah utopiš.
Beseda je bogastvo.
Bistvo.
Lahko je orodje,
ki ti pomaga sejati.
Lahko pa je orožje,
ki jim pomaga ljudi pregnati.
Ko se enkrat beseda izgovori,
lahko utopli
ali zaboli.
Vendar ona nikoli ne zbledi.
V nekaterih glavah odmeva še leta,
kot zadeta.
Beseda: moč človeštva.
Je Začetek.
Vrh.
In konec.
Ona je bila tu,
ko si prilezel na svet.
In bo tu,
ko boš iz njega odšel.
res se rodimo z besedo. morda z besedo hvala ali oprosti, se šele učlovečimo.
medtem, ko mi zavest govori, da sem vse, mi grob govori, da sem nič. v izničenju preneham biti vzrok besedi, pesnik, temveč me beseda dejansko rojeva in je tisto prvo, bog.
vse je beseda, logos, duh, kot praviš, bistvo. beseda je vzrok.
nenavadno se sliši, ker jo razumemo kot sredstvo sporazumevanja in nekaj poslednjega.
toda, vseh stvari je prav njihova zgodba njihova neskončnost. in vse je videti celota.
upam, da nisem preveč dolgovezil.
všeč mi je tvoj uvid.
lp, m
Zelo lepo napisano miko, hvala za komentar.
Lep pozdrav,
Nina
Nina, si mislila sijati ali sejati? Lahko je orodje,
ki ti pomaga sjati.
Lahko pa je orožje,
ki jim pomaga ljudi pregnati.
Lp, B.
Opala, hvala za popravek. Sem popravila.
Vse dobro,
Nina
V začetku sem razmišljal ..., nato pa samo prepustil besedam prostor občutenju. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Nina Vinšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!