Jesen se bliža,
škrlatno listje v vetru valovi,
listje zlatormeno tiho šepeta,
na drevju mirnem kodri zlati plapolajo,
na drevju tihem listki zali trepetajo,
svoj ples igrajo.
Vse se igra,
pesem listja-šelest gozda tiho šepeta,
»čar časa-čar trenutka,
v tmnem gozdu svojo mesto ima«,
ples v vetriču mirnem, ples v vetru divjem,
»ples mladosti, ples starosti,
dih vetra-dih srca,
v zelnmu gaju svojo dom ima«.
Gozd teman je ves v svatbeni oprav,
nekje rdeč kot plamen ves sijoč,
drugod rmen kot sonce zlato,
vedno in vedno vzdih in nasmeh na usta sprav.
»Čar časa-čar trenutka«.
»Vi očaki, vi v jeseni tihi,
vi v jeseni mirni,
vi očaki vi,
živite in svojo pesem
govorite«,
»dih vetra-dih srca
ples mladosti-ples starosti,
čar časa-čas trenutka,
svoje rujno sladko vince ima«.

francitraven