Ugotovila sem…

Noč v italijanski palači,

s klaviaturo na hodniku,

na katero sem igrala ob vstopu.

V spalnici sem bila z njim,

imena nisem poznala,

niti se po njem nisem spraševala.

V postelji.

Z intimo,

pa ne tisto, 

na katero vi pomislite.

Sedela sem na robu postelje,

on je ležal v udobju vzglavnika

in mi bral italijansko knjigo receptov,

ki sem mu jo v naročje potisnila jaz.

Njegov komaj da dozoreli moški glas,

se je dotikal pisane besede.

Njegovi udobni prsti

so listali knjigo.

In na roki,

razkošna ura,

na katero ni v tistem delu zbujajočega jutra 

nikoli pogledal.

Vse je bilo na mestu.

Ničesar nisem razumela,

jedoč sladke jagode,

sem njegovo italijanščino 

požirala s polnimi ušesi.

Razumela nisem ničesar,

edino kar sem v tisti noči razumela,

je to,

da zares živim.

Nina Vinšek