Cvet oleandra
Vsi umrejo.
Vsak.
Bere(m) čudovito pesem, zloslutno
gugla(m);
da, umrla je, mora(m) verjeti,
lani, ta, ona,
nesmrtna
Louise Glück,
vrstnica Juninega dedka.
Skupaj sta brala
(vsak zase)
vse tiste posebne, formativne, vseobsegajoče poeme
prvih the-ameriških pesnikov
in pesnic,
ki so nam pustili, tako kot ona,
sledove nove večnosti,
da v njih najdevamo
večno minljivost.
Prepričljivo! Prav zato me ponavljanje na koncu potem težje prepriča:
sledove nove večnosti,
da v njih najdevamo
sledove večnosti.
Morda se bi lahko našel drugačen zaključek?
Milan Ž. - Jošt Š.
Jah, lahko celo priznam, da se moram strinjati s tabo.
Tale popravek je “na prvo žogo”, če mi daš še nekaj časa, pa poskusim ponovno.
Hm. Ko ponovno premišljujem, se mi rešitev niti ne zdi slaba, pesem se sklene s svojim začetkom. Kaj meniš?
Ja, super!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 30. 07. 2024 ob 13:18
- Prebrano 353 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94.9