Trenutek navdiha
je spontano sedel na stol.
Odprl je beležko
in zapisal novo pesnitev.
Po daljšem omahovanju
so se ideje zlile na virtualni papir.
V glavi so ležale tako dolgo,
da so bile videti tako jasne,
kot še nikoli.
Prsti so zasrbeli navdihujočo
duhovitost,
ki je v svoji dobri volji narekovala
besede.
Navdih in duhovitost
sta družno napisala pesem.
Če se boste kdaj počutili žalostno,
preberite to pesem večkrat.
Morda boste v njej dobili kakšno idejo,
s katero boste tudi vi napisali pesem,
kot sta jo napisala trenutek navdiha
in njegova žena duhovitost.

Melanholični Kameleon