
Kako se mi smeji
čeprav dobro ve
da v mislih iščem stare poti
in ve kako spomin na njih boli
Zaman se hočem pretvarjati
ko solze po licu mi drsijo
in pravim
da vse sončno je
in da veselje spremlja me
A nikjer ni sonca ne veselja
le tiha pesem se oglaša
a vse temno
mračno je
vem nekoč bilo drugačno je
Nekoč si stiskal mi roko
a zdaj od mene ti odhajaš
nekoč si sladke pesmi pel
nekoč si z mano bil vesel
Tudi tebe je prekrila žalost
zastonj zdaj iščeš moj nasmeh
zgubil se je med solzami
v pustih
hladnih dneh
Ostalo je le silno hrepenenje
da ponovno vidim tvoj obraz
med cvetjem in oblaki
katerega sem ljubila jaz
In prenehala se bom smejati
razprla svoje stare bom roke
te stisnila še zadnjič v objem
in odšla v kraje za katere srce ve
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!