STAROST

Kako se mi smeji

čeprav dobro ve

da v mislih iščem stare poti

in ve kako spomin na njih boli

 

Zaman se hočem pretvarjati

ko solze po licu mi drsijo

in pravim

 da vse sončno je

in da veselje spremlja me

 

A nikjer ni sonca ne veselja

le tiha pesem se oglaša

a vse temno

 mračno je

vem nekoč bilo drugačno je

 

Nekoč si stiskal mi roko

a zdaj od mene ti odhajaš

nekoč si sladke pesmi pel

nekoč si z mano bil vesel

 

Tudi tebe je prekrila žalost

zastonj zdaj iščeš moj nasmeh

zgubil se je med solzami

v pustih

 hladnih dneh

 

Ostalo je le silno hrepenenje

da ponovno vidim tvoj obraz

med cvetjem in oblaki

katerega sem ljubila jaz

 

In prenehala se bom smejati

razprla svoje stare bom roke

te stisnila še zadnjič v objem

in odšla v kraje za katere srce ve

Milena

Komentiranje je zaprto!

Milena
Napisal/a: Milena

Pesmi

  • 28. 07. 2024 ob 06:52
  • Prebrano 247 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 53.67

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!