Tam v morju najdeva prelepo školjko -
v mehkobo žametno, na toplo
potapljava se, iščeva zasoplo.
Skrivnost zakopljeva pod staro oljko.

In hitro vzklije seme, dih življenja;
v delitvi najde smisel sveti,
v rastoči mili tej rozeti,
tiho žitje v meni se razpenja.

Toplineval ovija moje boke,
in zlato rado barva mi oči.
Ko dnevi se prelivajo v noči,
bližina v srce riše nove loke.

Ti čutiš dihanje le moje biti,
ko rasteva kot prvi krajec lune.
V svetlobo počijo napete strune -
ne moreš več pred mano ti se skriti.

nada pecavar