Pa si vseeno zmogel

postati to, kar si si želel.

Pogumen, srčen mož,

v vsem svojem siju zablestel.

Ob morju si zgradil si dom,

družino srečno naredil,

za vedno boš v naših srcih

v popolni temi luč si spet odkril.

Dobra dela so te spremljala,

nehvaležnost te ni zmotila.

A bil si mnogo več, na vse strani širil se,

s preprostim srcem, za ene bil si vse.

Pomirjen, izpopolnjen tako dočakal si svojo smrt,

na pogrebu redki zbrani, a vsak od nas potrt.

Seveda veseli zate. a obenem s praznino vsi,

ob zavedanju, da tvoj obraz več ob nas ne žari.

Večni mir tebi, prijatelj za vedno.

SPOOKMAN