Tvoje stopinje izginjajo
odhod je enako stvaren kot mehkoba večera
nimam te
nimaš me
ko ujameva ritem bobnov v puščavi
lebdiva
s tal se dvigneva brez dotika
dlani rišejo zgolj obrise
ničesar nisva zamudila
mladost sva podarila življenju
z jezikom si zoral moj obraz
tišina je poudarila ozvezdja na njem
vidiš me drugače kot speči gozdovi
zate sem izobčena volkulja
ki bo do konca samote pela pesmi izgubljenega tropa
med polivam po tvojih prsih
vse izgleda enako
tvoje stopinje izginjajo
od naju ostaja vse
Bližina in oddaljevanje naredita pokrajino še bolj skrivnostno ... čestitke,
lp, Ana
Stopinje izginjajo, da bi ostale ...
Čestitke!
Lp Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
- 22. 07. 2024 ob 06:26
- Prebrano 429 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.92