PREMLADA ZA MIOKARDNI INFARKT
Bolečina se ji širi iz leve rame v hrbet,
boli jo prsni koš, obe sva že opravili izpit
prve pomoči
in ker je njeno telo še premlado,
da bi se smelo predati v slogu miokarda,
jo vprašam, če je kaj živčna,
pravi da nič, z izjemo tega, da se ji je tri dni nazaj
do konca odfukalo brez
kakršnihkoli
predhodnih indikacij.
Pokimam
(tudi sama v kombinežah naokoli
občasno prenašam
tuja trupla).
Ko pridvignem njeno kožo
in pogledam pod njena rebra,
ji zagotovim,
da se v temi ne skrivajo pošasti.
Prikima in mirno zaspi.
Noč preživim v
precizni budnosti –
zlagala sem se ji.
Bilo jih je polno,
a sem jih vzela
s seboj.
Imel sem srečo, pred 40. leti sem preživel infarkt..
Pokrpali so me, na srcu imam brazgotino za spomin.
Hvala rokam, ki so me reševale ...
Se širi in pojenja, neglede na stopnjo hrepenenja, odpravljanja vseh potlačenih laži. A kljub temu se beži pod posteljo, kjer so vsaj pošasti iskrene, ker če jih poznaš so pol manjše breme.
Všeč mi je ton pesmi: po eni strani realističen, po drugi metaforičen, simbolen - tako pesem pove veliko, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Eva Šubic")
Napisal/a: Eva Šubic
- 21. 07. 2024 ob 20:17
- Prebrano 441 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170.92