
kadar ti
pač sede
se zalepiš na
besede
precejaš
odtenke
odpeve
odseve
osame
napihuješ vneto
nek balon
ki te itak vleče
samo k tlom
in ko potlej
poči le
najstva
glad
iztoči
V tej vertikali pa se zdi vse obrnjeno na glavo in gravutacija razpade na čas, ki odteče in na prostor, na katerega smo priklenjeni! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!