Ob tem haibunu sem se ustavil predvsem zato, ker se mi zdi, da je prozni del v tistem obsegu, ko velikost ne prevladuje in »obremeni« bralca. Moj splošen vtis je sicer, da je prozni del velikokrat količinsko preširok, vsebinsko pa preozek. Pri tem mislim na splošno za vse avtorje.

Opisi v tem haibunu so slikoviti in v originalnih besednih zvezah. Morda manjka nekaj »nevsakdanjosti«.  

Me pa malo zmede:  

… brani hladni rutini oditi stran.

Beseda »stran« je odveč, saj je odhod vedno stran.

Je pa res, da ostane še vedno nejasno: komu brani oditi: brani hladni rutini odhod?

Ali pa: zaprto brani odhod iz hladne rutine?  

Zadnji verz v haikuju opisuje, maral pa bi le dopolnjevati.

Zadnji verz naj bi zaokrožil celoto, hkrati pa tudi dopolnil prvi verz.

Ob tem pa mora vsak verz delovati tudi samostojno.

drhteče dlani
zakurjeno ognjišče
je brez življenja          / sled brez življenja / dih brez življenja (? ne vem, če ni preveč kontradiktorno)?

Morda sama najdeš boljšo podobo nečesa »brez življenja«.

Pozdravljen, Milan! Po nasvetu, sem bralcu prepustila, da si sam ustvari sliko. En sam stavek sem namenila temi - 

Pogleda nama nemočno obvisita vsak na svoji strani okna, ki zaprto brani hladni rutini oditi. 

- hladni dom za starostnike. Hladna rutina - pladenj s kosilom, večerjo, brez objema, nasmeha.

Zaključila sem z ognjiščem, kar predstavlja zavetje, družino, 

Haiku - ja, ponesrečeno - čeprav gori ogenj, ni drage mame ob njem. Popravila sem ga. Ne vem, ali bo ok.

Še enkrat, če imaš voljo, mi svetuj, prosim. Lp  M

Predlagam npr.: hladno oglje, ker vemo, da je oglje črno, hladno pa ima širok pomen.

Milan Ž. - Jošt Š.

Hvala, Milan, popravljeno. S koprske plaže slan pozdrav, Majda.

Hvaležna pomoči, vesela dveh črtic. Vse lepo želim, Majda.

Lepooo, čestitke.

Lp, Marija

Hvala, ker si vesela mojih drobnih uspehov! Lp  Majda