Vse peruti so na nitih
pritegnem oblak
zgubam ga v čoln
ob vodah ujetih v mrest nemoči čakam veter
kam me odnese ne vem
tu in zdaj sem lupina v brezvetrju
in oblak v sklenjenih rokah se topi
v kapljicah so obrazi ki sem jih živela
tisti ki jih še nisem
spijo v molitvah
današnji gleda v nebo
k origami žerjavu
ki visi z okenskega okvirja
ko pregibam moker papir
zgubam ga v čoln
ob vodah ujetih v mrest nemoči čakam veter
mislim ... toliko lepote in globine (*_*)
... smo pa res (več ali manj, skoraj vsi) na nitih
Lp, Marija
Všeč so mi žerjavi iz papirja in to, kako so vpleteni v to pesem ... čestike,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 18. 07. 2024 ob 13:03
- Prebrano 442 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 185