Zate bi skočila skozi vsa okna življenja.Brez padala.

Zate bi ostala do konca časa,
do konca svojega časa,
In začela na novo s tvojim.

Mogoce sem rekla preveč.
Ja, rekla sem preveč.
Morala bi biti tiho.
Vsaj tisti dan.
Vedela sem, da ne potrebuješ mojih besed.
A rabila sem jih jaz.

Vsak tvoj odmik, spet in spet,
je moj opomin.
Ni še tisti čas.
Daleč je še tista pot.
Nisi tam.
A vem da boš in takrat bom tudi jaz.
Čakam te.
Kjer ni več križišč.
Saj vsa vodijo tja, kjer se na koncu
srečamo in
spoznamo resnico.

Moja ljubezen do tebe je že našla ta kraj. 

Sama pa še lovim metulje  po robovih neskončnih pečin, kjer nikoli ne veš, kdaj bo zapihal veter težkih besed.

Ali težke tišine. 

Oba pihata enako močno. 

A v resnici konca ni. 

To je zapis pogumnega srca, ki noro verjame v najlepše konce. 

In gre po tisti krik ljubezni. 

Po tisto tišino ki nosi nasmeh. 

Zadnji je večen. 

Barby