
Danes, jutri, nekoč.
Ura ne ustavi časa,
stalno se premika,
njene moči moje bitje ne zanika.
Izmišljena človeška grozota,
zapoveduje mi, da jutri je sobota.
Prah si in v prah se povrneš,
mi Sveta knjiga pravi,
resničen čas viden je v naravi.
Doba Kristusovega prihoda.
Konec milosti!
Križal vsakega bo črnega laboda.
Hitrost srčnih udarcev na minuto,
za nevernika življenje postalo bo kruto.
Ura izgubila bo svojo moč,
tedaj rekli bomo,
to je bilo nekoč.
Iris
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Iris Ivanuša
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!