Danes sem olupila dva kilograma petsto petdeset gramov bučk
jih prav toliko naribala, dodala ostale sestavine
sedemdeset minut cvrla polpete

moji možgani so v delovnem času
obdelali približno tristo petdeset novih informacij
in vse si morajo zapomniti
/v mojem poslu se nenehno učiš/

moje noge so naredile približno sedem tisoč korakov
zvečer sem naribala
dva kilograma devetsto gramov jabolk
za pito z devetsto grami razvaljanega testa
moje roke so zamahnile neštetokrat

od duše, ki piše pesnitve   

namesto ostrih rezov
niti ni za pričakovati tristo gramov nečesa

moja ušesa so preposlušala sedemsto tisoč not čričkov in ptic
na terasi z osebno zgodovino
vdihnila sem nekaj kubikov svežega zraka z aromo cimeta
naredila kakih deset sklepov
po naključju mi tako prasketa elektrika 

/ljudje iščejo mir v daljnih krajih, imajo ga pa pred nosom;
nismo navezani na stvari, temveč na to, kar nam te povedo o ljubljenih;
s te hiše bomo sneli črno zastavo, a črna luknja bo ostala v nas za vekomaj/
na elektronski uri je bilo točno oseminštirideset minut čez polnoč
temperatura je padla na trinajst stopinj
šestinštirideset zeli mi je uspavajoče šepetalo nekakšne čudovite dišeče nežnosti

v seštevku
je to celo vesolje odmaknjenosti od zaslona
ki nas obseva z neumnostjo (brez-kanca-razuma), zlom, propadom,
amputirano empatijo, cinizmom
/skratka, buče sveta crkujejo od skrbi za ljudi
ob tem, ko sleherno sekundo odvržejo na tone bomb,
kopičijo bilijone jedrskih smrti/ 

"svet je čisto v redu" le težko ga prebavljam
sužnji obstajajo, kolonializem prav tako
moje mlade oči z natanko petnajstimi fotoni so imele še toliko poleta
današnjih enainpetdeset fotonov jih gleda
in bi jim želelo reči, naj ne letijo, ne letijo 
v vsaki celici boste dobile jezera razočaranja
česar ne boste mogle sprejeti
nikoli

/na Zemlji imamo vse, le živeti je treba/

nekaj poskušam skozi pesem
nemoč pa tuli, nokavtira,
edino, kar lahko storim, je, da sem še naprej človek
s stalno nadgradnjo dober, boljši
ta, ki bo to prenesel tistim, ki ostanejo za menoj:
Osnovni delec vsega je ljubezen, ne dopustite, da vas zmedejo.

ta niz vsebuje natančno tisoč osemsto dvainšestdeset znakov 
jaz sem tale pika na koncu

seme biserne rože.

Marko Skok - Mezopotamsky