TVOJE KORENINE V MESTNEM JEDRU
Ko hodiš po mestu, moraš paziti,
da se ne zaletiš v luno.
Da ne razpadeš in obležiš kot deblo
že dolgo mrtvih dreves.
Všeč mi je, da grem lahko zvečer sama po mestu!
Ne veš ali je privid
ali le nova politična kampanja.
Tipaš po svojih vejah.
Ob padcu si izgubil veverico
in izpustil dragocena jajca sinic
(ne veš, če bi povedal mami).
Z iglicami nežno pivnaš rumenjak.
Čakaš, da bi se nažgale luči.
Da bi v nemih stolpnicah oživeli ljudje,
napolnili dvigala s prihodom.
Pozabljaš, da luna izginja –
bojiš se smrti brez krivca.
Oblaki se vztrajno podajajo v tire,
sence združujejo v noč.
Medel ropot izza vogala namiguje obisk
Boga ali smrti ali obojega,
pa je le potepuški pes,
ki se zlekne ob najdebelejši veji
(narava nikoli ne umira sama).
Zjutraj na nebu drobna sinica.
Jutranji sprehajalci psov pravijo,
da danes poje
še posebej lepo.
Zmagovalna pesem natečaja Ali govoriš emojščino 2024
"Tipaš po svojih vejah.
Ob padcu si izgubil veverico
in izpustil dragocena jajca sinic
(ne veš, če bi povedal mami).
Z iglicami nežno pivnaš rumenjak."
Dobr tole.
Všeč mi je tvoje pisanje
Evo Eva, fine drobtinice poezije si nam nasula
nam sinicam (bralcem)
dokler je še navdiha kej
lahko noč, čeprav za sonce Jaza ni ne dneva in ne noči RA
Zdi se, da smo v tej pesmi tudi bralci jutranji sprehajalci na poti izrekanja mladike izrasle iz korenin, ki raste, se dviga, razgleduje, občuti in spoznava iz perspektiv, ki jih nekateri bralci morda še niso dosegli, drugi pa prehitro pozabili. Čestitke za resnično navdihujočo pesem!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Eva Šubic")
Napisal/a: Eva Šubic
- 13. 07. 2024 ob 18:35
- Prebrano 421 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.32