
Onstran zaliva
je voda manj židka in zrak bolj prozoren.
Kontemplacija je strnjena v blago vzvalovano,
stanovitno gladino morja,
ki se premika le toliko, kot bi pihljal veterc,
če bi bil.
Tu in tam pridrsi neslišna ladja
ali se z navideznih tal odlepi breztežno letalo.
Pravljic ni, ker vse je.
Tam me čakaš, vem,
a ko bom tudi sam prebil zid,
tebe ne bo več.
tako učen naslov, da moram spet guglat, (čist moj problem), potem vetrc, ostalo dobro beyond talk.
lp, m
Iz navideznega miru se dvigne slutnja in sledi preboj ... Vendar, ko rušimo pred sabo, ne dosežemo ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!