Dan prinaša novo slovo,

vrača se rosna bolečina

ušesa parajoča tišina,

oteženi koraki ubijajo duha.

Ločuje jih križišče,

prihodnost je nepredvidljiva

preteklost pozabljiva,

čas je za slovo.

Težko je biti nomad,

turist v življenju drugih,

vedno med njimi

nikoli z njimi.

Bleščeč plašč pustolovščin

skriva golo bežanje,

v blišča polni plesni dvorani

pleševalček s Samso,

ne pogleduje nazaj,

veter ji mrši lase

utaplja se v solzah

obraz skriva za masko,

ogledalo ne pomaga,

žametne ustnice in sinje oči

ne krasijo več obraza,

ostajajo le grenke solze.

Izginja z obzorja,

novi pustolovščini naproti,

briše solze in nadeva novo masko.

Rojsović