Dovoljuješ samo dotikanje svojih lastnih meja in jaz še vedno ostajam tvoja.

Pokleknem.

Z rdečo šminko si zarisal obrobe moje svobode in mi zadal vbode.

Pokleknem.

Laž si zavil v resnico, na vrh zalepil mašelj in moje telo je ostalo brez kisika, objeto v kašelj.

Pokleknem. 

Medtem, ko me ti iščeš nekje v mraku, moje telo hlasta po svežem zraku.

Pokleknem.

Noč mi odpre oči, tebe več ni.

Dvignem se iz tal in za trenutek se zavem, ni mi žal.

-Dal si mi krila in najlepše zavita darila. 

Prosim ne pozabi, dobrota je vračljiva, ti sporoča tvoja Mila.

anjavihtelic