Odgovorila je na najlepši možni način
Na eno popolnoma navadno
Vprašanje

In jaz nisem imel druge možnosti kot da ostanem

Njeno majhno srce
Skrivam v tajnih pregradah
In jo objemam v ognju ki naju lahko zajame

Ko jo dotaknem me prevzame jeza

Raduje se besedam in zna
Prisluhniti
Nikoli ne išče izgovorov

Ob njej sem planina v kateri išče zavetje
Pred hordami brezdušnih nerazumnežev
In kraj na katerem se umiri

Kot reka ki išče svoje izvire

Tako lepa je v svoji enostavnosti
Da me vse pogosteje pušča
Osuplega

Kot takrat ko od sramu
Obrne glavo vstran
Ali ko me nepričakovano poljubi

In ugotovi
Kako nedotaknjena je

Nikoli ni zahtevala da ji napišem pesem

In tole ni pesem
Toda to je... nekaj samo za njo
V letih ko sem poezijo že opustil

Jure Drljepan (JUR)