Se v rdeče je ovila,

svoja krila si ogrela,

proti nebu poletela,

srečo rada bi objela.

Kaj bi potlej z njo storila?

Ja, ljudem jo podelila. 

V pikicah so skrivni žepki,

vanje spravila bi želje,

le za radost in veselje,

da se žalost stran odpelje.

Stisnila v objem ljubeče,

pesmice lepo dišeče.

Melodije razigrane

moč in energijo zdravo,

vse za delo in zabavo.

Bi ljubezen tisto pravo,

med seboj si podarili,

srečo v sebi bi odkrili.

Ja, pa za otroke male,

bi brezskrbno se igrali,

se lovili in skakali, 

si prijatelje izbrali.

Še za starše odgovorne,

zgodbe zdrave in prodorne.

Žal preveč je v svetu jeze.

Niso nič več vredne sanje,

ko pomembno je le znanje

in moči dokazovanje.

Je ljubezen staromodna,

in dobrota neugodna. 

Tale mala pika poka,

svet bi hitro spremenila,

dala, kar je obljubila,

ko bi mladež spet odkrila.

Čas na prostem je zdravilo,

to naravno je pravilo.

olgasem