Vseeno mi je, ali vas moja rima zanima, nihče vas ni vprašal in zdaj brez da bi odlašal, naj vam povem, da ne vem niti sam, ampak ne iščem ravno rime.

Lepo pač včasih skupaj se zloži in gladko se sprime, kar želim da povem, a le, če dost mi pomeni, da sploh ‘čem povedat, kokr' pa steče, začne se razpredat. Zavedati se morate, da zadaj ni ravno truda, produkti pa ponavadi, vsaj meni so čuda.

Niti ne vem, kdaj, kje in zakaj, vse je v zraku, jaz ne držim volana, bolj sedim kakor na vlaku. Sproti žvižgam si, kar lepega pade na pamet mi, da v vožnji dolgčas, neotesani pizdun ali emocialni tajfun, besede ne dobi.

Se pa vedno zgodi, da zmanjka nekje mi besed... ...svet, pet, let, vred, kvartet, tret’, polet’, polet, klet, med, zadet, sekret, oplet, obred, led, tranzistor mosfet, planet, red, vseved, poved, klet, mlet, spet...

...sled deklet. Sicer tu res kaj se rima, a nitke ni več in zato bistvo ne štima.

Zakaj bi se silil, motovilil besede, grandiozno se z njimi našemil?!

Konec koncev tako, le nesmisle, bi z logike luknjami opremil.

Z. Peperko