Lepoooo!

Lp, M

Čudovito! Kako odlično opisana igra-ljubezen do otroka in čakanje, da spet pride!

Ta večna spirala - vsak prihod je odhod in odhod da je prostor prihodu!

Podobe, ki se nizajo, so izredno prepričljive, kljub tej skrivnostnosti, ki sem jo občutil.

Verjetno sem pesem začutil čisto po svoje, na eni strani slike otroštva, na drugi temna slutnjia v beli črti na nebu ...

Predlagam pa nekaj popravkov:

ne bodo odrešila človeštva,           ne bodo odrešilni,
Eno daš v usta,                                Nato daš eno v usta,
se čisto skloniš k meni                    se skloniš čisto k meni,
in ponujaš, da odgriznem drugo. da odgriznem drugo
Hudomušnost sije z obraza           Hudomušnost ti sije z obraza
in zenici postaneta smaragdni, (Brez vejice - če ne gre v nadaljevanju za naštevanje.)

Zaigraš se v potočku,                     Igraš se v potočku, 

pa skopnita...                                 vendar skopnita 

Kaj meniš?

Milan Ž. - Jošt Š.   

Hvala za podrobno branje, sem spremenila vse, ker res lepše teče - samo pri prvem predlogu mi je nekaj manjkalo, ko sem brala, tako da sem pustila "ne bodo odrešila človeštva".

Lep vikend, pozdrave Nada