V ČIGAVEM POLDNEVU
V čigavem poldnevu ljubezni
sva zamedila poljube?
Na drugi strani bivanj
so milostne sence.
Čarovnija upanja
napolnjuje zatohlino notranjih vodnjakov,
ki sva jih s čudeži izkopala.
Spoznajva zdaj svoje rane
in dajva si bisernice v oči.
Nič ni več večno
v svetu razsutosti.
In vlak, ki sva ga čakala,
je odpeljal v napačno smer.
Neizmirno lepe so tvoje sanje.
Začrkovala si jih v babilonske stolpe.
Čigav poldan ljubezni
sva zazvonila?
Pozabila sva pomladi
v grčastih starih drevesih.
Glej, poldan zvoni.
Zaprem naoknice
in popostujem tvojo senco v sebi.
Burjak