Tišine
Iz vrečk in stekleničk kot iz potočkov
nahrani reka se v prav polno strugo,
se celice v njej žrejo - ena drugo -
saj z mlakami velikih ni razločkov.
Za oknom bohoti se stara krošnja
in veter lutkar listje ji premika,
kot v nemi zgodbi se spreminja slika,
ko vanjo seda tiha, vroča prošnja.
Še žejna pijem bujnost vse lepote,
grižljaje za oči, ušesa, vdihe,
ko me odriva tujost v dni samote
in za predstavo tam iz lože tihe
znam grdost si prebarvati golote,
v mistral ujeta, v burje in prepihe.
kot v nemi zgodbi se spreminja slika,
Potrjeno,
Najlepše sonete slovenske ženske poezija je enajsterčila ... IRENA!
Draga Marija, srčna hvala.
Tudi jaz vas pogrešam in včasih malo sebe :)
Objem
dedihajka, najlepša hvala
sem pa iskala tvoje prevode, poezijo
ki je večinoma od tu zbežala ...
meni je pasala
Lpi
V zborniku me ni
tudi v PESMI me ne bo
ostajam bralec
.jpg "Nada")
Sonet je prekrasen - vedno znova kot akvarel, poln prelivanja simbolov.
Tišina je začetek vsega. Šele nato pride črka in potem beseda.
In iz tišine se dvigajo vse do vrha Parnasa tudi ti verzi, da postanejo središče sveta posameznika ali celotnega sveta. Čestitke in poklon!
Milan Ž. - Jošt Š.
Draga Nada, najlepša hvala za lep komentar.
lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 27. 06. 2024 ob 13:52
- Prebrano 534 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 269.9