
Morda izgledaš nežna in ranljiva,
a si kot strup, ki vame se izlije,
ko tavam po brezpotjih poezije,
kjer zdaj le plašč samote me prekriva.
Zaupal tvojim sladkim sem besedam,
da tam nekje cvetoča je livada,
kjer čaka me ljubezen in naslada -
le laž bila je to, se zdaj zavedam.
A vendar ni mi žal ne solz ne smeha,
ki so zgradili čudežne svetove,
kjer potok pesmi nikdar ne preneha;
divja kot vihra, ruši vse jezove;
čez srčne vse predsodke do uspeha
iskati pot, da čustev stre okove.
Prekrasen sonet - vsebina in ritem! Čudovit je ta sonet - tako kot tudi vsi prejšnji!
divja kot vihra, ruši vse jezove;
čez srčne vse predsodke do uspeha
... si kar predstavljam, da je res tako, kot pravita ta dva verza,
dragi Dejan (*_*)
Lepoooo, čestitke!
Lp, Marija
Još jedan predivan sonet iz tvoga čudesnog svijeta, Dejane.
"A vendar ni mi žal ne solz ne smeha,
ki so zgradili čudežne svetove,
kjer potok pesmi nikdar ne preneha;"
Lp, Katica
Bravo Dejan. ... ko tavam po brezpotjih poezije,
kjer zdaj le plašč samote me prekriva ...Pozdravljena Nada,
hvala za branje in mnenje, ki mi laska.
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Marija,
hvala za obisk soneta. Tvoja predstava je pravilna, verzi rušijo in gradijo tisto, kar je bilo, je in bo v meni.
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Katice,
mi je v čast, da sem tudi tebi odprl čarobna vrata in te popeljal po teh čudežnih svetovih. Uživaj v sprehodu (poglej zasebno sporočilo) po čudežnih Firencah.
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljen Caki,
hvala za postanek ob sonetu - naj ti bo v navdih za tvoje.
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!