NE ČAKA VEČ
Naivno mu, otročje je verjela,
v laži njegove, zanjo vse svetinje.
Zgubljena, svoj je čas zaprla v skrinje.
Postajala brezčutna, otopela.
Razraslo se je utesnjenja brinje.
Izgovor je, čeprav bodeč, sprejela,
je vsakega z ljubeznijo objela.
Posta je močnejša kot levinje.
Ne čaka več pozabljene obljube,
spozna, počuti z njim se le še tuje.
Izgublja strast za ljubljenje, poljube.
Ko razočaranj čevlje si sezuje,
postanejo ji odločitve ljube,
za sanjami izbranimi potuje.
Všeč! Po prebranem sonetu, sem na isto 'temo' - spisal nekaj krajšega ...
Hvala za idejo in lp!
Olga, izpuščaš pomožne glagole, kar ni dopustno, oziroma tega " iskanje prave metrike" ne opravičuje.
Razraslo razočaranja se[ je] brinje,
izgovor[JE] vsak, čeprav bodeč, sprejela.
Vseeno ga [Je] z ljubeznijo objela.
Postajala močnejša kot levinje. !(Je]
Postavi kitico drugače!
Pomožni glagoli vstavljeni. Hvala Lidija.
Lp. Olga
Tako, ja. Preveri še v ostalih svojih pesmih, če se ti da, predvsem pa pazi na to pomembnost v bodoče :)
,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 27. 06. 2024 ob 06:39
- Prebrano 268 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 146.7