Tam, sredi najglasnejšega
hrupa,
poiščem tišino v sebi.
Sestavljam mozaik neizgovorjenih besed
tvojega in mojega molka.
Prepuščam se božanju toplih sončnih žarkov,
v njih je toplina tvojega pogleda.
Odeta v sladek vonj prihajajoče jeseni
vsrkavam vase vso barvitost tvoje duše.
Potopim se v morje valujočih trav,
v njih šelestenju začutim tvoj varni objem..
Ne slišim več hrupa.
Tišina v meni je glasnejša.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojca Žugman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!