(štiriintrideseta) Razglednica
Če si Jürgen,
mi, prosim, oprosti.
Nenadoma se je ulilo s prej gostega, a suhega neba in še preden smo uspeli zapreti vrata,
so se kaplje zdriznile, strnile v točo,
ki je bíla, bíla ob streho,
kot da bi bila pločevinasta,
steklene šipe pod njo
pa niso popustile,
ko je bíla
vse do biti, kot si rekel nekoč, Jürgen.
Bila je in bil si, Jürgen,
vendar te zdaj
ni več. Preprosto: ni.
Romanu bom dala naslov
La vita e bella,
ker se bo bral, kot se poje pesem.
Črički na pizzi,
kozice, tabasco, različni čiliji.
Ljubil si pizzo, Jürgen. Vem.
Velikokrat sva šla nanjo.
Vsak, vsak moški
ima vsaj en par svetlečih čevljev,
obleko,
kravato.
Mislim si, da tudi ti,
Jürgen.
Helou, Jürgen. Kako to misliš, napaka?
Zanimiva pesem, nekoliko zmoti le izpostavljeni Te. v drugem verzu,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 25. 06. 2024 ob 09:44
- Prebrano 444 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 147.6