
uznemireno vrijeme
ustrajno donosi
muklu grmljavinu
valova
i vjetrova
na granicama
podsvijesti
osjećaš prolaznost
svih stvari
i pojava
krhke daljine
su postale
tvoja krvna
zrna
a glava prihvatljiva
i za predrasude
lice ti
prepleteno
nježnim borama
vremenskih rupica
u sjećanju
a osmoza prolaznosti
i moždane opne
razrasta se
pod lubanjom
u metastaze zaborava
(Sosed tvojega brega 2024)
"na granicama
podsvijesti
osjećaš prolaznost
svih stvari
i pojava"
Lp, Katica
Čestitke h globoki eskistencialni pesmi,
lp, Ana
Čestitke k izboru tujejezične pesmi poletja 24 z utemeljitvijo uredništva:
Pesem Osmoza zaborava govori o minljivosti, ki pa ne pogleduje le k zunanjim znakom staranja, temveč raziskuje tudi notranje procese. »Glasno grmenje«, ki priteka od zunaj, potrebuje notranje mehanizme, da ublažijo naval (novic) iz vseh vetrov in valov (od povsod) in povečujejo možnost kljubovanja času. Počasnost v gibanju in mišljenju povzroči tudi zatekanje k predsodkom, ki smo se jih prej uspešno otepali. Časovne reže v spominu morda pomagajo k pozabi, a tudi pozabi lepega. Ta pritisk od zunaj lahko ublaži le povečan notranji pritisk, kar pesnik posrečeno poimenuje z »osmozo pozabe«, zdi se kot nekakšno izenačevanje občutka odvečnosti z zunanjimi zahtevami. Zaradi teh silnic pa se pod lobanjo razrašča pozaba. Ne vemo pa, ali je ta pozaba sprijaznjenost (ravnovesje) ali praznina (votlost). Globoka pesem, ob kateri spet (in drugače) razmišljamo o iztekanju časa. (Ana P)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!