Danes ponovno mi misli bežijo

v čas in kraje kjer je sreča bila

prijatelji stari

 polni veselja

a zdaj je že davno vsa sreča odšla

So vsi že odšli v druge kraje

kamor moja noga ne bo nikoli  stopila

le on je ostal ob meni vsak dan

in vem

 da se z jutrom ob njem bom zbudila

A včasih z očesa solza mi kane

prijatelje vse

 da sem izgubila

mar niso videli mojega srca

da sem jih srčno in vdano ljubila

Po poti zapuščeni skupaj hodiva

in obujava davne spomine

oba sva spoznala kruto resnico

da pride čas

 ko enkrat vse mine

Ne bodo me jutra budila v solzah

ker ste izdali ljubezen mojo

ne bom vas iskala v svojem spominu

objemala rajši roko bom tvojo

S tabo bom trgala cvetje dehteče

polagala ga bom v tvoje roke

ti me boš božal s svojim pogledom

moje srce pa bo bilo za te

Tako bova skupaj hodila po poti

srečna

 da naju ljubezen prežema

ne bova iskala drugih pogledov

ki so se skrili pred nama obema

Milena