
Spet greš.
Vidim zapise v tvojih očeh,
čutim jih v neki drugi dimznziji
jasno kot je sonce ob prvem svitu.
Greš po nove moči za najina srečanja.
Moja moč je tvoja bližina.
Z vsakim korakom vstran,se izprazni nekaj v meni.
Takrat se nahranim z drugimi svetovi.
Polna zaupanja prihajam nazaj.
Spet razumem, da ostajaš na svoj način.
Jaz sem, kot zmeraj tu.
Kot je cev polna vode, ki se ne vidi.
A te odžeja do zadnje kapljice.
Sem tvoj slap,
Tvoja reka,
Ocean
Ali zaprta cev.
Tečem v tvojih sledeh,
žejna in sita najinih večnosti.
In hkrati tistih "nikoli zares tu."
.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!