Neke stare legende govorijo o tem
Kako je v repu enega od kometov zbrana vsa modrost Vesolja
Ne verjamem preveč v legende
In ne zaupam kozmičnim zakonom
Rep kometa je mogoče pretkan tudi z resnicami in skrivnostmi
Toda Sonce je vendarle edina prava mera življenja

Že zdavnaj sem nehal hraniti pse čuvaje
Podivjali so toda nikoli niso postali volkovi
Ne Perzefoni ne Ariadni popolnoma zanesljivo
Ne bi ustrezalo okolje v katerem ni podvigov podobnih Tezejevim
Vsak čas ima svoje heroje
Ki v njem vrhunsko igrajo lastne tragedije

***

Za seboj sem pustil le motne sive oblake
In nekakšna nejasna in meglena naznanila dežja

Tisto kar je ostalo za menoj je bilo minorno
Glede na velikost puščave v meni

***

Kasneje sem se spomnil zahodov v sibirskih tajgah
In oni so najbolj gostobesedni od vseh zahodov ki sem jih videl

V svojih najbolj norih sanjah sem hodil po neskončnem
In nosil Sonce na ramenih

Že zdavnaj sem nehal hraniti pse čuvaje
Ker ni bilo več potrebe ne po hranjenju in ne po čuvanju

Že nekaj časa hodim po svetu s soncem ki sem ga odnesel
Enkrat
Pred zahodom
Ali le en hip pred svitom

Pred končnim prebujenjem

Jure Drljepan (JUR)