
strup liže strup
hudič žre hudiča
katera smrt umre prej
katera preživi in pusti še nekaj blodenj
da te nekoč prime za roko
v ničevju
kjer smo sanjali ta svet
nataknjen na bodice nočnih ježev
ki godrnjajo nerazumljive uroke
je zastonj ali ni zastonj bivanje tu
vpraša Ofelija in skoči v vodo
najdejo jo na obali
iz ust ji najprej letijo črne mesojede muhe
ko dahne metulje
je Danska gniloba odplavljena iz žil
Hamlet ji je ukradel le lase
Temačnost v vsej svoji lepoti, čudovito Irena :)
Moj bog, kako prava pesem za ta čas, za to bolečino Sveta!
Kar zmrazi ... a vseeno je polna upanja, čestitke,
lp, Ana
Kadar so pesmi kot prerokbe, se vedno vračam, da v celoti dojamem njih pomen.
Srhljiva a odlična!
Čestitke in objem
Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!