ZDAJ PA ROBIDA CVETI
Sedim na starih, trhlenih deskah, skoraj me že objema mrak. Z vrat skednja se je osula že vsa zelena barva. Manjkajoča deska je že pred časom spustila robido v notranjost, kjer se s pomočjo tramovja vzpenja k majhnemu oknu. Po žebljih še vedno visi nekaj jop.
spleten pulover
razpleta spomine v čas
pričakovanja
Debel sloj prahu prekriva črno bele slike,
dogodke in obraze. Kolikokrat je mama razlila svoj sinji pogled po vseh teh stvareh, katerega orodja ni prijela močna očetova dlan?
Zapuščina je klecnila sredi peščenega kolovoza, kjer jo je brezvestno povozil hiter utrip umetnega sveta. Neopazno se umika času pozabe in vedno bolj se staplja z vklesano letnico nad hišnim pragom.
Zdi se mi, da sem opazila par cvetkov na robidi, preden sem stopila čeznjo v mrak.
.jpg "Nada")
... ko je bil svet črno-bel, se mi zdi, da je bilo lepše ...
Res je, Caki! Hvala in lep dan ti želim!
Cvetenje in tudi le nekaj slutenj trnja ... v nas ... je vsa ta še vedno čuteča čudovita preteklost! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Nadvse sem srečna in vse bolj verjamem vase. Milan, hvala za čestitke in hkrati vzpodbudo! Naredimo si lepo nedeljo! Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
- 19. 06. 2024 ob 21:39
- Prebrano 568 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 320.67