Novi obrazi, mnogi  
brezimni, drsijo skozi
moje stalnice tedna.

Potem nenaden zven črk
razgiba umirjeno migljanje
zraka, vzvalovi atome kisika –

ravna linija poskoči med utripom
srca, kakor slutnja – 
nesigurna, spokojna

pot
skozi odprto
leso prvega trenutka –

Nova oblika se mehko
sestavi v zavedanje,
začetek stikanja –

združitev
obraza in priimka
v neskončnih odmevih

tvojega imena, imena, imena.

Maša Šemrov