Risalni žebljički ne primejo v nebesa
danes veter koraka
od krošnje do krošnje
v njih si obriše podplate
in za seboj pusti trepetavo listje
danes reka plava
od kamnov do peska
obregne se ob molčečo stisnjenost
in zapusti nemost
danes sonce drsi
za oblaki kot senčna lutka
pod njo letijo žerjavi
brezbrižni do zgodb ki jih sence odtisnejo v ljudi
na rožljanje spon navajeni hodijo po svojih zgodbah
in vlečejo s seboj kroglo izza oblakov
da bi pokukala v kak dan
da bi jo pripeli na vse dni
da bi
da bi
veter obrisal solne sledi
reka oprala strup
nebo postalo čvrsto
oh, če bi …
narisan
na platnu
brez okvirja
dan
!!!
Naj ti bo lep dan Irena!
Tanja
... da bi končno le lahko pripeli
O, da bi!!!
Toliko negotovosti, strahu, bolečine ...
Hvala za pesmi, ki kričijo, draga Irena!
Objem, Marija
da bi že enkrat privlekli sonce izza oblakov! Lepo si ubesedila to vročo željo.
lovrenka
Samote od nas - do nas. Pa vendar postanejo vezi prav ti dotiki, ti odmevi. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Link na prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/179207/pribadace_se_ne_mogu_zabosti_u_nebesa
Lep pozdrav!
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 16. 06. 2024 ob 01:30
- Prebrano 696 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 390.64