Pade noč ... in sen je majhna smrt
peščico tablet sem zalila z vinom
na sliki tega ni opaziti
matematično se izide
če boš le nekaj ur kasneje doma
kot vedno
ne hodi prehitro
ustavi se ob kiosku in jezeru
ob prelestnih mladenkah in mičnih spletičnah
odgrni odejo
raztrgaj zastavo
blebetaj tja v tri dni
saj to znaš
da odteče vonjava
izgubi se signal
predrami sence
objame trepetlike
topole zaužije
se v zemljo skrije
vračam se tja
v grme
v hribe
v grmade preklete
da me tuljenje volkov dohiti
kalna in blatna
s klofutami, ki skelijo
z besedami, ki zašumijo
in zasika kača
se med hrastje skrije
s škripanjem zob me v smrtni prt ovije
prosim, korakaj, peklenski stroj
še malo, v puščavo, da čudna bo zmeda
ne pridi prehitro, da odrevenim
da objamem zvezde in se v zločin z meduzami pretopim
in usta bodo polna mulja
oči nabrekle
koža bledo rožnata
vonj še komaj slišen
in ljubezen vidna v dotikih
poljub nekje na vratu
med črkami in stasom
ko prihaja vitez in me predrami
da bom kot noč odprta na stežaj
mladi gozd
deževje
mesečina
še vedno vrana razobesi krila
nad temnimi grobovi ledenim
mehkužna
kužna
ko gobav poljub mi pošlješ v pozdrav
v latju se rojevam
v klasju se razpočim
v žilah razpršim
z rdečo liso, ki še vedno utripa
trepetajo noge
podiram mostove
ko odtekam kot nevidna reka
krvavih rok in mračnega pogleda
ko solza solzo dohiteva
na sliki tega ni opaziti
matematično se izide
če boš le nekaj ur kasneje doma
kot vedno
ne hodi prehitro
ustavi se ob kiosku in jezeru
ob prelestnih mladenkah in mičnih spletičnah
odgrni odejo
raztrgaj zastavo
blebetaj tja v tri dni
saj to znaš
da odteče vonjava
izgubi se signal
predrami sence
objame trepetlike
topole zaužije
se v zemljo skrije
vračam se tja
v grme
v hribe
v grmade preklete
da me tuljenje volkov dohiti
kalna in blatna
s klofutami, ki skelijo
z besedami, ki zašumijo
in zasika kača
se med hrastje skrije
s škripanjem zob me v smrtni prt ovije
prosim, korakaj, peklenski stroj
še malo, v puščavo, da čudna bo zmeda
ne pridi prehitro, da odrevenim
da objamem zvezde in se v zločin z meduzami pretopim
in usta bodo polna mulja
oči nabrekle
koža bledo rožnata
vonj še komaj slišen
in ljubezen vidna v dotikih
poljub nekje na vratu
med črkami in stasom
ko prihaja vitez in me predrami
da bom kot noč odprta na stežaj
mladi gozd
deževje
mesečina
še vedno vrana razobesi krila
nad temnimi grobovi ledenim
mehkužna
kužna
ko gobav poljub mi pošlješ v pozdrav
v latju se rojevam
v klasju se razpočim
v žilah razpršim
z rdečo liso, ki še vedno utripa
trepetajo noge
podiram mostove
ko odtekam kot nevidna reka
krvavih rok in mračnega pogleda
ko solza solzo dohiteva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 28. 09. 2009 ob 02:33
- Prebrano 702 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 190
- Število ocen: 5
